Bolivijski minister za gospodarstvo je izjavil, da zunanji dolg države, ki znaša 24 % BDP-ja, ne predstavlja težav za bolivijsko gospodarstvo. Vlada poudarja, da je raven zadolženosti obvladljiva in ne ogroža ekonomske stabilnosti države.

V Rusiji se je raven revščine v zadnjih 30 letih znatno zmanjšala. Po podatkih Predsedniške akademije РАНХиГС se je stopnja revščine zmanjšala za trikrat, v zadnjih 10 letih pa za več kot polovico – s 13,3 % na 7 %.

Pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb se je odpravil v Združene države Amerike na letna srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Ta obisk sovpada s poročili o težavah Pakistana pri izpolnjevanju ciljev IMF, kar vodi v dvome o verodostojnosti zunanjih gospodarskih podatkov. Poročilo tudi opozarja, da je Pakistan ujet v cikel posojil IMF, ki podpirajo kratkoročno preživetje namesto trajnostnih reform. Poleg tega se Pakistan sooča z domačimi pomisleki glede pogojev zadolževanja in počasnega napredka projektov, kar povzroča občasne napetosti.

Predsednik Kirgizistana, Sadir Žaparov, je na ljudskem kurultaju napovedal, da bo Kirgizistan do leta 2035 v celoti poplačal svoj zunanji dolg. Žaparov je poudaril, da se je dolg države v zadnjih 30 letih povečeval, vendar vlada namerava do tega leta poravnati vse obveznosti. Leta 2022 je država plačala 392 milijonov dolarjev.

Tunizija je do konca septembra 2025 poplačala 125 % svojih obveznosti iz naslova zunanjega dolga, kar presega cilj, predviden v finančnem zakonu. Država je tako že tri mesece pred rokom v celoti poravnala svoje zunanje dolgove, pri čemer je znesek poplačil presegel 8,469 milijarde dinarjev.

Po podatkih Centralne banke Tunizije (BCT), objavljenih v ponedeljek, 6. oktobra 2025, prihodki od turizma in nakazila Tunizijcev, ki živijo v tujini, pokrivajo servis zunanjega dolga države. Različni viri poročajo o različnih stopnjah pokritosti, in sicer 120,9 % in 102,9 %.

Po podatkih Romunske narodne banke (BNR) se je zunanji dolg Romunije v prvi polovici leta 2025 povečal za 7,48 milijarde evrov in dosegel skupno 212,37 milijarde evrov. Povečanje je predvsem posledica večjega dolgoročnega dolga in višjega primanjkljaja na tekočem računu.

V Tuniziji je potekal ožji ministrski svet pod vodstvom predsednice vlade Sarah Zaafrani Zenzri, kjer so obravnavali pobudo Ekonomske in socialne komisije Združenih narodov (ESCWA) o pretvorbi zunanjega dolga v naložbe. Pobuda se osredotoča na trajnostne projekte in podnebne rešitve, s čimer naj bi Tunizija podprla okoljsko odgovornost in gospodarski razvoj.

Azerbajdžanski državni dolg (notranji in zunanji) je do 1. julija 2025 znašal 25,7 milijarde manatov, kar je 19,6 % napovedanega bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2025, ki znaša 130,6 milijarde manatov. Zunanji državni dolg je znašal 5,01 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer je 85,1 % tega dolga v ameriških dolarjih. Največji delež v portfelju zunanjega dolga ima Azijska razvojna banka (ADB), in sicer 1,75 milijarde dolarjev. Državne devizne rezerve, ki znašajo 77,7 milijarde dolarjev, presegajo zunanji državni dolg za približno 15,5-krat. Na mednarodnem finančnem trgu se trguje za 1,387 milijarde dolarjev državnih obveznic v tuji valuti (evroobveznice), kar predstavlja 27,7 % portfelja zunanjega dolga. Izdatki za servisiranje notranjega dolga so v prvi polovici leta 2025 znašali 328,7 milijona manatov, za državne obveznice pa je bilo plačanih 2,9 milijarde manatov glavnice. Državno zajamčeni dolg znaša 10,8 milijarde manatov, kar je 8,3 % napovedanega BDP za leto 2025.